Možnosti odprtega objavljanja

Odprti dostop obsega brezplačen dostop do celotne vsebine znanstvenih del na svetovnem spletu in upravljanje avtorske pravice. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in založniku dovoli objavo znanstvenega dela (licence to publish). Odprto dostopno znanstveno delo (libre open access) ustreza naslednjim merilom:

• nosilec materialnih avtorskih pravic (avtor ali institucija) vsem uporabnikom daje prosto, nepreklicno in stalno pravico dostopa do dela ter dovoljuje razmnoževanje, uporabo, razširjanje, prenos in javni prikaz dela, izdelavo in distribucijo izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za kateri koli odgovorni namen (dovoljeno uporabo označi na primer z licencami avtorskopravnega modela Creative Commons),
• znanstveno delo se v celotnem obsegu in z vsemi dodatki (tudi zgoraj omenjenimi dovoljenji) nemudoma shrani v repozitorij, ki omogoča prost dostop, neomejeno distribucijo, interoperabilnost, pretočnost podatkov in trajno hrambo,
• tako imenovani prosti dostop sam po sebi še ni odprti dostop. Celotno besedilo članka je v tem primeru brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vendar je vsebina varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za objave v naročniških znanstvenih publikacijah (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Poznamo različne modele zagotavljanja odprtega dostopa:

• zlati odprti dostop (ang. Gold OA): objavljanje v odprto dostopnih revijah in monografijah (ang. open access journals, monographs) je označeno kot zlati odprti dostop (ang. gold open access). Odprto dostopne revije in knjige omogočajo dostop do celotne vsebine brez naročnine ali nakupa in uporabljajo avtorskopravni model, v skladu s katerim avtor obdrži materialne avtorske pravice in omogoči nadaljnjo uporabo, največkrat označeno z licencami Creative Commons. Objava običajno zahteva plačilo (APC – Article Processing Charge, BPC – Book Processing Charge ali BCPC, CPC – Book Chapter /Chapter Processing Charge). V nekaterih primerih je lahko objava brezplačna, kar pogosto označujejo kot  diamantni odprti dostop;
• diamantni (ang. Diamond ali Platinum OA) odprti dostop: neprofitni model zlatega odprtega dostopa, ki pomeni takojšnjo odprto dostopnost znanstvenih del brez plačila stroškov objave – objavljanje je torej za avtorje ali njihove institucije brezplačno. Pri tem avtorji obdržijo materialne avtorske pravice in dovolijo deljenje in ponovno uporabo znanstvenega dela (praviloma uporaba in predelava v komercialne namene ni dovoljena). Založniki (med te spadajo tudi znanstvena združenja, neprofitne organizacije, raziskovalne institucije, knjižnice, financerji, razne mednarodne pobude in upravljavci platform za objave) sredstva za delovanje zagotavljajo na druge načine: sponzorstva, donacije, zbiranja sredstev v okviru raznih pobud, množična financiranja in podobno;
• zlati odprti dostop v hibridnih revijah (ang. Hybrid OA): hibridne revije so naročniške znanstvene revije v elektronski obliki, ki ob plačilu APC omogočajo odprto objavo posameznih člankov. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in pod odprto licenco (na primer licenco Creative Commons) omogoči nadaljnjo uporabo. Drugi članki v tovrstni reviji so dostopni samo naročnikom, avtorji so materialne avtorske pravice za te članke prenesli na založbo;
• zeleni odprti dostop oz. samoarhiviranje (ang. Green OA): zeleni odprti dostop oziroma zelena pot (ang. green open access) pomeni odprto ali prosto dostopnost znanstvenih del, objavljenih po običajni poti v naročniških revijah, ki jih je avtor (ali nekdo v njegovem imenu) arhiviral v repozitorijih. Odvisno od tega, katera različica dela je arhivirana, ločimo več oblik:

• arhiviranje avtorjeve končne, recenzirane različice znanstvenega dela (AAM – Author Accepted Manuscript, tudi postprint – prednatis), sprejetega v objavo v naročniško znanstveno revijo (ta način pogosto označujejo kot Green Accepted). Dostopnost takega dela je pogosto omejena s časovno zaporo (embargo), nadaljnja uporaba je praviloma določena z založnikovo politiko samoarhiviranja (več o založniških politikah samoarhiviranja na portalu Sherpa Romeo);
• arhiviranje nerecenzirane različice (preprint) rokopisa  znanstvenega dela, posredovanega v objavo. Pri tem gre praviloma za informativno objavo, ki še ne izpolnjuje pogojev znanstvene objave.

Nobena od navedenih oblik zelene poti pa ne izpolnjuje zahtev niti slovenskih financerjev niti Evropske komisije, saj navedene oblike ne pomenijo odprtega dostopa. Pri navedenih oblikah avtorji namreč ne obdržijo materialne avtorske pravice in ne gre za odprti dostop. Odprti dostop po tej poti zagotovi le način arhiviranja v repozitorij z uveljavitvijo pravice do sekundarnega publiciranja brez začasne časovne zapore (embarga), ki v praksi pomeni, da avtorji končno, recenzirano različico znanstvenega dela, sprejeto v objavo, ob arhiviranju v repozitorij označi z odprto licenco (na primer licenco Creative Commons) in tako omogoči nadaljnjo uporabo. Te oblike zelene poti večina založnikov mednarodne znanstvene literature še ne podpira.

Avtorji v repozitorijih arhivirajo tudi izvorne, odprto dostopne objave   znanstvenih del (VoR – Version of Record), objavljenih po zlati poti. Izvajajo se tudi prakse, da financer sklene pogodbo za arhiviranje neposredno z založnikom (na primer arhiviranje v PubMed Central). Ta način financerjem omogoča spremljanje izpolnjevanja njihovih zahtev glede odprte dostopnosti objav in ga pogosto označujejo tudi kot Green Published:

• odprte objave na založniških platformah financerjev: nekateri financerji raziskovalne dejavnosti vzpostavijo posebne platforme za objave znanstvenih del, ki so rezultat izvajanja raznih instrumentov financiranja tega financerja. Tako lahko raziskovalci izpolnijo zahteve financerjev po odprti objavi. Objava je lahko brezplačna ali na podlagi plačila APC, omogočena je takojšnja odprta dostopnost posamičnih člankov. Avtor praviloma obdrži materialne avtorske pravice za svoje delo in dovoli nadaljnjo uporabo, na primer z licenco Creative Commons. Odprte objave na založniških platformah financerjev so podvržene recenzijskim postopkom. Tak način odprtih objav znanstvenih del spada v širšo paradigmo znanstvenega objavljanja, imenovano financer kot založnik (ang. Funder as Publisher). Primer platforme za odprte objave je na primer Open Research Europe, ki je namenjen odprtim objavam znanstvenih člankov, ki nastanejo v okviru rezultatov raziskav v programih Obzorje 2020 in Obzorje Evropa.